fbpx
  • Objavljeno: 15. 02. 2017

    Vsi, ki poznate Gorana vam je to že znano dejstvo…tisti, ki ga (še) ne poznate pa ga boste prepoznali po tem, da na trening pogostokrat pride (priteče) z nahrbtnikom 5 minut po začetku treninga, se iskreno opraviči in pridruži ogrevanju. Nič drugače ni bilo niti pri izpovedi, saj j e-nabiralnik kar nekaj časa čakal na njegovo e-pošto. Končno smo jo dočakali in edino prav je, da preberemo, kaj si misli 🙂

    #brezcenzure

    Pri Adiju sem začel trenirati pred tremi leti. Odločitev za treniranje pri njem, je bila lahka, saj sem pod njegovim vodstvom nekaj časa treniral že prej in sem vedno menil, da je najboljši trener, kar sem jih kdaj imel (tako menim tudi danes). Kar sem pri Adiju vedno najbolj občudoval (poleg njegovega odličnega razumevanja same vadbe in posameznih vaj ter sposobnosti podajanja pravilne izvedbe le-teh na svoje vadeče), je njegov občutek za meje vsakega posameznika ter skupine kot celote.

    Pri raznoraznih oblikah novodobnih vadb (crossfit, boot camp, etc.), je zelo pogost problem pretiravanje in redno gnanje posameznika do (in preko) njegovih mej in sposobnosti. V vrhunskem športu, je dandanes vsekakor nuja velikokrat trenirati na limitu, saj je drugače v mnogih športih skoraj nemogoče dosegati vrhunske rezultate, pri rekreativnem športu, pa je smiselnost takega početja zelo vprašljiva. Vse prepogosto se takšno pretiravanje pri rekreativcih konča z nepotrebnimi poškodbami in izgorelostjo. Teh problemov pri Adiju ni, saj zna odlično presoditi sposobnosti  vsakega posameznika in ga nikoli ne priganja preko njegovih meja, kar pa ne pomeni, da posameznik ne napreduje, le da je napredovanje postopno in veliko bolj primerno za večino splošne populacije. Treniranje pod njegovim vodstvom nesporno daje rezultate in vsakomur ne glede na starost in spol, omogoča izboljšati fizično kondicijo, okrepiti muskulaturo in predvsem pridobiti energijo potrebno za soočanje z vsakodnevnimi problemi.

    Morda še največjo prednost treniranja pri Adiju, pa sem spoznal lani, ko sem se poškodoval (po lastni krivdi) in kar nekaj časa nisem treniral skupaj s skupino. Po krajši odsotnosti, je Adi pred mojo vrnitvijo na treninge natančno naštudiral omejitve, ki jih je narekovala narava moje poškodbe in mi temu primerno priredil treninge. Kljub temu, da nekaterih vaj nisem smel izvajati, nekaterim pa sva se preventivno izognila, sem vseeno uspel obdržati relativno dobro pripravljenost in nisem imel  problemov, ko sem se pred kratkim spet pridružil treningom s skupino.

    Za to pomoč, sem mu zelo hvaležen in upam, da bom lahko pri njem treniral še dolga leta.

    Goran

    Goran

    Delite vsebino s prijatelji . . . Email this to someone
    email
    Share on Facebook
    Facebook
    Tweet about this on Twitter
    Twitter
    Share on Google+
    Google+
    Pin on Pinterest
    Pinterest