»Najboljši« čas za trening - Zavod za šport in rekreacijo OPTI-MOTUS
  • Objavljeno: 10. 07. 2017

    Medtem ko ste nekateri v supergah še preden vstanete iz postelje, smo drugi v supergah še precej pozneje, ko so se risanke za lahko noč že zaključile. Čas treniranja je odvisen predvsem od vaše želje in osebne preference, vendar tudi fiziologija lahko igra določeno vlogo. Končni »output« pa mora temeljiti na dobrem počutju.

    Screenshot_20170710-174024-01

    Prednosti »popoldancev«

    Najbrž najbolj popularni heštegi so nekaj v smislu #morningworkout ali #earlybird pa tudi #riseandshine in seveda #4.30am. Medtem ko z njimi ni nič narobe, pa je vaša vest lahko popolnoma čista, če enostavno niste »jutranji tip«. Po raziskavah sodeč, se telo lahko navadi na vaš reden termin treniranja in v tem času boste sposobni opraviti zmogljivejši trening, vaše telo bo sposobno večje porabe kisika ter lažje boste premagovali trenutno utrujenost.

    Če pa v obzir vzamemo telesno temperaturo (ki je lahko pomemben dejavnik pri izbiri trening programa), potem velja, da je neogreto telo razlog za toge mišice, ki so manj učinkovite ter bolj dojemljive za poškodbe. Glede na to, da se telesna temperatura skozi dan povišuje, velja fiziološko »pravilo«, da moč ter vzdržljivost mišic dosežejo vrhunec pozno popoldne (ko je telesna temperatura najvišja). To je tudi obdobje v dnevu, ko je reakcijski čas telesa najhitrejši, srčni utrip in krvni pritisk pa najnižja, kar pomaga k boljšim dosežkom ter zmanjšuje možnost poškodb.

    Še en dejavnik, ki lahko igra pomembno vlogo je hormonsko delovanje. Testosteron je pomemben za mišično rast ter moč tako pri gospodih, kot tudi pri damah. Telo več testosterona proizvede, če treniramo pozno popoldne v primerjavi z jutranjim treningom. Prav tako se največ kortizola (hormon, ki igra vlogo pri shranjevanju maščobe ter zmanjšanju mišičnega tkiva) proizvede v jutranjih urah in se skozi dan njegova količina zmanjšuje.

     

    Prednosti »jutranjcev«

    Če upoštevamo današnji način življenja in vse obveznosti, ki spadajo zraven, je popolnoma razumljivo, da se veliko posameznikov odloči za (zgodnje) jutranje termine. Popoldanske obveze ter utrujenost po službi so lahko upravičen razlog, da ni časa ne volje za treniranje. Vsekakor je trening zgodaj zjutraj odlična opcija, da se odpravi stres (predvsem borbe z budilko). Medtem ko treniranje po osmi uri zvečer lahko negativno vpliva na spanec, so različne študije pokazale, da jutranji trening lahko pripomore k boljšemu spancu.

    Jutranji trening seveda vpliva tudi na telesno temperaturo, kar pozitivno vpliva na vaše počutje, prav tako se izboljša zbranost in zmogljivost telesa za napore, ki nas čakajo v dnevu. Ker smo danes »obsedeni« s tem, kaj in koliko moramo v dnevu opraviti, se izboljša tudi produktivnost, saj smo eno dejavnost/obvezo že zgodaj zjutraj odkljukali.

     

    Končna misel

    Zaključimo lahko z ugotovitvijo,da je najbolj pomembno najti čas, ki bo ustrezal našim navadam ter nam omogočal, da se redno gibljemo. Konsistentnost je ključ do uspeha pri marsikaterem področju in tako velja tudi za treniranje. Glede na to, da smo bolj ali manj resni športni rekreativci, se nam ni potrebno ozirati na dejavnike, ki ne igrajo ključne vloge pri tem, kar želimo doseči (da v kopalkah izgledamo odlično).

    Bi pa opozoril na dva načina treniranja, kjer je čas treniranja lahko ključen oz. precej pomemben, in sicer:

    1. trening maksimalne moči ter
    2. trening na profesionalni ravni.

    Ko govorimo o treningu moči, ne priporočam, da se navsezgodaj zjutraj lotimo (nehumanih) bremen ter vaj z maksimalnim naporom. Poleg togosti v mišicah ter nizke ravni testosterona, igra veliko vlogo tudi tekočina v sklepih (še posebej medvretenčnih), ki pa potrebuje nekaj časa, da priteče do končnega cilja. Še en dejavnik, ki bo vplival na vaše sposobnosti in raven energije je seveda tudi večurni post, ki ste ga imeli med spanjem.

    Tudi pri treniranju na profesionalni ravni (torej, to pomeni, da je športna panoga tudi vaš »kruh«), je potrebno vzeti v obzir vse zgoraj naštete razloge ter temu primerno prilagoditi intenzivnost in zahtevnost jutranjega oz. dopoldanskega treninga. Ni naključje, da so vsa oz. velika večina tekmovanj na urniku v poznih popoldanskih ali večernih urah (ne bomo sedaj razpravljali o vplivu sponzorjev idr.), prav tako ni naključje, da se večina priznanih svetovnih rekordov doseže v tem časovnem okvirju.

    Torej, upam, da vam bo članek vlil nekaj samozavesti, motivacije ali pa spodbude, da še naprej vztrajate pri treniranju. Vsekakor pa sedaj veste, zakaj se ob različnih urah treniranja lahko tudi nekoliko drugače počutite.

    Do naslednjič!

     

    Adi M.

    Delite vsebino s prijatelji . . . Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on TwitterShare on Google+Pin on Pinterest